Madagaskar 2022 - Tehnična odprava

Čeprav je bilo že vse pripravljeno za nadaljevanje poti proti jugu otoka, smo v Tanarive ostali še en dan. Bila je namreč nedelja in naša velika želja je bila doživeti nedeljsko mašo pri Pedru Opeki v Akamasoi. Velika dvorana se je začela polniti že kakšne pol ure pred začetkom. Pedro Opeka in Janez Krmelj sta ta čas spovedovala kar pri oltarju, vsak na svoji strani. Čeprav so bile šolske počitnice, kar pomeni nekoliko manjšo udeležbo, se je dvorana napolnila. Med mašo je sodelovalo več različnih pevskih zborov in koreografskh zasedb. Vsaka maša je domišljena do potankosti, tako da se ves čas nekaj dogaja in ni niti trenutka tišine. Uvod v berila, darovanje in še kak del maše pospremi ples, na koncu maše pa vsak teden ena skupnost pripravi še pravi plesni performans. Dve pesmi smo tokrat zapeli tudi Slovenci, ki smo bili med gosti tokrat najbolj številčni. Pater Opeka že samo s svojo pojavo oddaja prav posebno energijo. Med nami se je ustvaril občutek, kot bi se znašli v kakšnem evange

Zdaj imamo nakupljeno ali iz Slovenije prinešeno vse, kar mislimo, da bomo potrebovali pri našem delu na misijonu. Vso prtljago smo znova prepakirali, saj je bila do zdaj optimizirana na to, da imajo vsi kovčki maso, ki je čim bližje 23 kg, pri vožnji na jug pa bo ključno, da vse stvari spravimo na čim manjši volumen. En kovček smo tako lahko pustili kar v Tanarive, kot tukaj pravijo glavnemu mestu Janez nas je po kosilu popeljal na ogled Akamasoe in medtem sproti in vestno odgovarjal na množico naših vprašanj. Danes organizacija, ki jo je pred 33 leti začel Pedro Opeka združuje že okrog 40.000 ljudi, ki so rešeni hude revščine in življenja na smetišču, Opeka pa še danes hodi na smetišče in rešuje nove. Med sprehajanjem med pisanimi novejšimi ter nekoliko manj pisanimi ter opečnatimi starejšimi hišicami smo začutili, za Tanarive sicer povsem neznačilno, umirjenost in urejenost. Hiše namreč niso postavljene druga čez drugo, ampak v vrstah, urejene, lične, lepo grajene, vsaka z malim vrt